Vandima

Pod noč rad z doma jaz zbežim
An soji babi neč ne rečem
Pred njo se šempjota nardim
Navzkrevž jo u betulu utečem
Pej tam popijem glaž al dva
An ka ta treči prou me prime
Se svjet numalčk zadondula
An zmislim tiste se vandime

Bil takrat jest še junc sem mlad
U glavi neč u grli suša
Sem mel življenje strašno rad
Ku usak do čer ga ne poskuša
Cel dan smo bli v vinogradi
An sonce je ku zlodi peklo
S z vinom smo se frišali
Po grlu je ku potok teklo

Tam sem jo vidu prvikrat
Požirk se je v grlu ustavil
Jest lohkor umrou bi tistikrat
Jest lohkor bi ma kej bi pravu
Ko se ti taka rječ zgodi
Ti glava racionirat neha
An slepe ratajo oči
Ni več boga nankar greha

Me je spod čela gledala
An se mi furbasto smejala
Pod noč pej k meni je pršla
An če med trte sva zbežala
Ma za povedat kej blo tam je
Ku naj človk besede najde
Jest use zvezde vidu sem
An tresle tresle so se brajde

Tako tista noč je lepa bla
Ko nikdar pol en prej nobena
Ma ku je pršla tko je šla
Nankar ji ne vem imena
Je nisem vidu nikdar več
E človk obrača bog obrne
Mladost je šla od mene preč
Kar cajt uzame več ne vrne

Sej zdej prou neč mi ne fali
Mam en par brajd an kejšnu njivu
Mižerje an bolezni ni an
Ženu mam še zmerom živo
Ma kadar spijem glaž al dva
An ka ta treči prou me prime
Se svjet namalčk zadondula
An zmislim tiste se vandime