Retrospektiva

A se kdaj sprašuješ
Zakaj je težko biti dovolj
Vedno mi rečeš, da tebi sem že
A tvoja stran nikoli ni bila problem

Ostanem sam, brez čustev in sanj
Ko se potrudim, je vedno zaman

Razbijam se na dele, kot ogledalo v katero strmim
Te prizadanem, obenem trpim
In razlivam se na papir, kot to črnilo
Besede držim, a je pošteno, da sebe krivim

Ker kriv sem jaz, ne ti

Ko skozi okno pogledaš
Vidiš le dež, ki te hladi
Pada močneje kot tvoje solze
Ker moja bolečina tudi tebe boli

Samo obstajam, ne živim
Kdo tu pred mano sploh stoji?

Razbijam se na dele, kot ogledalo v katero strmim
Te prizadanem, obenem trpim
In razlivam se na papir, kot to črnilo
Besede držim, a je pošteno, da sebe krivim

Ker kriv sem jaz, ne ti