Sarkofagi

Ceste so plesale pod koraki,
kot da bi znale najti pot
proti jutru in drugod
in glasovi so rastli
vsepovsod.

Sarkofagi so ležali z glasom sprani
na obali, z njenim hrbtom
so zaspali skozi dim
in morje je rastlo
proti njim.

Med hodnike se je skrila,
na dvorišču praznih vrčev je stopila
skozi sence in mraz
in svetilke so slekle
njen obraz.

Neznanci so jo spoznali,
kamniti čolni so jo jemali,
med svoja vesla in jo izgnali
na čeri, kjer je vrgla spomine
med ljudi.

Besede so zapustile tišino zvoka
in me vodile kot roko roka
med obraze njenih dni,
pozabil sem nanje
med ljudmi.

Obstal sem na obali, sarkofagi
so ležali, z njenim hrbtom
in zaspali skozi dim
in morje je rastlo
proti njim.

Mimo sebe je stopila, na dvorišču
praznih vrčev je hodila
skozi sence in čas
in z rokami pokrila
moj obraz.